Življenje išče pot

VEČ ...|11. 11. 2024
Boste tudi vi napisali Pismo za lepši dan?

Govorili smo o mladih, ki jim je mar za starejše. To so prostovoljci Mlade karitas in ena od njih je Nika Kržišnik.  Med epidemijo COVID-19 je bila ena izmed vodij projekta “Pismo za lepši dan,” ki je zbiral ročno napisana pisma za starejše. Letos je prejela državno priznanje za svoje izjemne dosežke na področju prostovoljstva. K pisanju pisem za osamljene ali nepokretne starejše vabijo tudi letos. Kako jih napisati in kam jih poslati? Kako prijaviti prejemnike teh simpatičnih pisem? 

Boste tudi vi napisali Pismo za lepši dan?

Govorili smo o mladih, ki jim je mar za starejše. To so prostovoljci Mlade karitas in ena od njih je Nika Kržišnik.  Med epidemijo COVID-19 je bila ena izmed vodij projekta “Pismo za lepši dan,” ki je zbiral ročno napisana pisma za starejše. Letos je prejela državno priznanje za svoje izjemne dosežke na področju prostovoljstva. K pisanju pisem za osamljene ali nepokretne starejše vabijo tudi letos. Kako jih napisati in kam jih poslati? Kako prijaviti prejemnike teh simpatičnih pisem? 

Pismo za lepši danMlada karitasprostovoljstvo

Življenje išče pot

Boste tudi vi napisali Pismo za lepši dan?

Govorili smo o mladih, ki jim je mar za starejše. To so prostovoljci Mlade karitas in ena od njih je Nika Kržišnik.  Med epidemijo COVID-19 je bila ena izmed vodij projekta “Pismo za lepši dan,” ki je zbiral ročno napisana pisma za starejše. Letos je prejela državno priznanje za svoje izjemne dosežke na področju prostovoljstva. K pisanju pisem za osamljene ali nepokretne starejše vabijo tudi letos. Kako jih napisati in kam jih poslati? Kako prijaviti prejemnike teh simpatičnih pisem? 

VEČ ...|11. 11. 2024
Boste tudi vi napisali Pismo za lepši dan?

Govorili smo o mladih, ki jim je mar za starejše. To so prostovoljci Mlade karitas in ena od njih je Nika Kržišnik.  Med epidemijo COVID-19 je bila ena izmed vodij projekta “Pismo za lepši dan,” ki je zbiral ročno napisana pisma za starejše. Letos je prejela državno priznanje za svoje izjemne dosežke na področju prostovoljstva. K pisanju pisem za osamljene ali nepokretne starejše vabijo tudi letos. Kako jih napisati in kam jih poslati? Kako prijaviti prejemnike teh simpatičnih pisem? 

s. Meta Potočnik

Pismo za lepši danMlada karitasprostovoljstvo

Življenje išče pot

VEČ ...|23. 11. 2022
Teden Karitas: mladi, ki sebe iščejo v prostovoljstvu

Splošni vtis je, da se med prostovoljce Karitas podajajo predvsem starejši ljudje. Če je to vrsto let kar držalo, pa se slika zadnja leta spreminja, saj je pred leti nastala pobuda YoungKaritas oz. Mlada Karitas. Kako delujejo in kaj mladim pomeni prostovoljstvo ssmo povprašali nacionalnega koordinatorja Mlade Karitas Luka Ovna.

Teden Karitas: mladi, ki sebe iščejo v prostovoljstvu

Splošni vtis je, da se med prostovoljce Karitas podajajo predvsem starejši ljudje. Če je to vrsto let kar držalo, pa se slika zadnja leta spreminja, saj je pred leti nastala pobuda YoungKaritas oz. Mlada Karitas. Kako delujejo in kaj mladim pomeni prostovoljstvo ssmo povprašali nacionalnega koordinatorja Mlade Karitas Luka Ovna.

YoungKaritasPismo za lepši danprojekti za mlade

Življenje išče pot

Teden Karitas: mladi, ki sebe iščejo v prostovoljstvu

Splošni vtis je, da se med prostovoljce Karitas podajajo predvsem starejši ljudje. Če je to vrsto let kar držalo, pa se slika zadnja leta spreminja, saj je pred leti nastala pobuda YoungKaritas oz. Mlada Karitas. Kako delujejo in kaj mladim pomeni prostovoljstvo ssmo povprašali nacionalnega koordinatorja Mlade Karitas Luka Ovna.

VEČ ...|23. 11. 2022
Teden Karitas: mladi, ki sebe iščejo v prostovoljstvu

Splošni vtis je, da se med prostovoljce Karitas podajajo predvsem starejši ljudje. Če je to vrsto let kar držalo, pa se slika zadnja leta spreminja, saj je pred leti nastala pobuda YoungKaritas oz. Mlada Karitas. Kako delujejo in kaj mladim pomeni prostovoljstvo ssmo povprašali nacionalnega koordinatorja Mlade Karitas Luka Ovna.

s. Meta Potočnik

YoungKaritasPismo za lepši danprojekti za mlade

Priporočamo
|
Aktualno

Naš gost

VEČ ...|10. 5. 2025
Tomi Janežič

V sobotnem popoldnevu je bil naš gost gledališki režiser Tomi Janežič. Diplomiral in magistriral je na AGRFT iz gledališke režije ter zaključil večletno mednarodno psihodramsko edukacijo. Prvo profesionalno predstavo Equus je na oder postavil leta 1996, od takrat pa je nanizal vrsto uspehov s predstavami, kot so  Človek (po knjigi Viktorja Frankla Kljub vsemu reči življenju Da, Kralj LearPotujoče gledališče Šopalović, Sedem vprašanj o srečiše ni naslova in druge. Je tudi prejemnik nagrade Prešernovega sklada, ki pa je le ena v vrsti številnih nagrad za njegovo delo.

Njegove predstave so gostovale na pomembnih festivalih, kot so Kunstenfestivaldesarts v Belgiji, Bitef v Srbiji in Wiener Festwochen v Avstriji. Kot redni profesor na AGRFT je svoje bogate izkušnje predajal novim generacijam gledaliških ustvarjalcev, predaval pa je tudi v tujini, med drugim v Oslu, Arezzu, Beogradu, Novem Sadu, Lizboni in drugod. Kot gledališki režiser v zadnjih letih v Sloveniji deluje le izjemoma, več režira v tujini, zato ne zamudite priložnosti, da ga pobliže spoznate.

Tomi Janežič

V sobotnem popoldnevu je bil naš gost gledališki režiser Tomi Janežič. Diplomiral in magistriral je na AGRFT iz gledališke režije ter zaključil večletno mednarodno psihodramsko edukacijo. Prvo profesionalno predstavo Equus je na oder postavil leta 1996, od takrat pa je nanizal vrsto uspehov s predstavami, kot so  Človek (po knjigi Viktorja Frankla Kljub vsemu reči življenju Da, Kralj LearPotujoče gledališče Šopalović, Sedem vprašanj o srečiše ni naslova in druge. Je tudi prejemnik nagrade Prešernovega sklada, ki pa je le ena v vrsti številnih nagrad za njegovo delo.

Njegove predstave so gostovale na pomembnih festivalih, kot so Kunstenfestivaldesarts v Belgiji, Bitef v Srbiji in Wiener Festwochen v Avstriji. Kot redni profesor na AGRFT je svoje bogate izkušnje predajal novim generacijam gledaliških ustvarjalcev, predaval pa je tudi v tujini, med drugim v Oslu, Arezzu, Beogradu, Novem Sadu, Lizboni in drugod. Kot gledališki režiser v zadnjih letih v Sloveniji deluje le izjemoma, več režira v tujini, zato ne zamudite priložnosti, da ga pobliže spoznate.

Damijana Medved

spominživljenjegledališčerežiserDodekalogija 1972-1983Evropska prestolnica kulture

Za življenje

VEČ ...|10. 5. 2025
Marko Juhant: Pomen dotika se izraža na več ravneh

Z Markom Juhantom, specialnim pedagogom, ki pravi, da je dotik osnova, brez njega ne preživimo, smo se pogovarjali o razsežnostih bližine, spoštljivega dotika in kako je le ta nepogrešljiv tudi pri vzgoji in v partnerskem odnosu. V oddaji so s svojimi izkušnjami in vprašanji sodelovali tudi poslušalci. 

Marko Juhant: Pomen dotika se izraža na več ravneh

Z Markom Juhantom, specialnim pedagogom, ki pravi, da je dotik osnova, brez njega ne preživimo, smo se pogovarjali o razsežnostih bližine, spoštljivega dotika in kako je le ta nepogrešljiv tudi pri vzgoji in v partnerskem odnosu. V oddaji so s svojimi izkušnjami in vprašanji sodelovali tudi poslušalci. 

Nataša Ličen

vzgojaduhovnostodnosipogovordružina

Doživetja narave

VEČ ...|9. 5. 2025
Zemljevid poti v Svetem letu in 25 let Jakobovih romarjev

Predstavili smo interaktivni zemljevid svetoletnih poti, namenjen romarjem pri načrtovanju svojih poti v Svetem letu. V romarskem utripu smo nadaljevali, saj je bila naša gostja novoizvoljena predsednica Društva prijateljev poti Sv. Jakoba Andreja Grahek, pridružila se ji je članica društva Franceska Žumer. Dvojni jubilej - letos mineva 25 let od ustanovitve društva in blagoslova Šentjakobske poti - bodo obeležili s skupnim romanjem 17. maja.

Zemljevid poti v Svetem letu in 25 let Jakobovih romarjev

Predstavili smo interaktivni zemljevid svetoletnih poti, namenjen romarjem pri načrtovanju svojih poti v Svetem letu. V romarskem utripu smo nadaljevali, saj je bila naša gostja novoizvoljena predsednica Društva prijateljev poti Sv. Jakoba Andreja Grahek, pridružila se ji je članica društva Franceska Žumer. Dvojni jubilej - letos mineva 25 let od ustanovitve društva in blagoslova Šentjakobske poti - bodo obeležili s skupnim romanjem 17. maja.

Blaž Lesnik

romanjesveto letozemljevidsv. JakobJakobovi romarji

Naš pogled

VEČ ...|13. 5. 2025
Imamo papeža Leona XIV.

Za papežem Argentincem smo dobili papeža Američana. Osebno spremljanje konklava je še bolj doživeto, če moraš pri tem kot novinar tudi sodelovati. Kaj nam Leon XIV sporoča? Petrov namestnik, ki želi biti z nami eden od vernikov in za nas tudi škof - pastir, želi, da skupaj sledimo Kristusu. Želi poslušati, graditi mostove, pozivati k miru in opozarjati na zapostavljene.


 

Imamo papeža Leona XIV.

Za papežem Argentincem smo dobili papeža Američana. Osebno spremljanje konklava je še bolj doživeto, če moraš pri tem kot novinar tudi sodelovati. Kaj nam Leon XIV sporoča? Petrov namestnik, ki želi biti z nami eden od vernikov in za nas tudi škof - pastir, želi, da skupaj sledimo Kristusu. Želi poslušati, graditi mostove, pozivati k miru in opozarjati na zapostavljene.


 

Radio Ognjišče

komentar

Globine

VEČ ...|13. 5. 2025
Dialog z ateizmom #4 - Vloga Cerkve in papeža v današnjem svetu

Ključni dogodki minulih tednov v življenju katoliške Cerkve so bili izhodišče tokratne oddaje. O vlogi Cerkve v današnjem svetu, o tem, kako papež s svojo držo nagovarja ateista in v čem je dostojanstvo, h kateremu je poklican vsak član Cerkve, je tekla beseda. Naša gosta v četrtem delu iz cikla Dialog z ateizmom, ki smo ga začeli z odgovori na komentarje pretekle oddaje, sta bila jezuit p. Damjan Ristić in ateist Simon Rígać.

Dialog z ateizmom #4 - Vloga Cerkve in papeža v današnjem svetu

Ključni dogodki minulih tednov v življenju katoliške Cerkve so bili izhodišče tokratne oddaje. O vlogi Cerkve v današnjem svetu, o tem, kako papež s svojo držo nagovarja ateista in v čem je dostojanstvo, h kateremu je poklican vsak član Cerkve, je tekla beseda. Naša gosta v četrtem delu iz cikla Dialog z ateizmom, ki smo ga začeli z odgovori na komentarje pretekle oddaje, sta bila jezuit p. Damjan Ristić in ateist Simon Rígać.

Blaž Lesnik

Cerkevkonklaveateizemverapapežpapež Frančišekpapež Leon XIVduhovnost

Rožni venec

VEČ ...|16. 5. 2025
Častitljivi del dne 16. 5.

Molili so radijski sodelavci.

Častitljivi del dne 16. 5.

Molili so radijski sodelavci.

Radio Ognjišče

Radijski roman

VEČ ...|15. 5. 2025
Kruh močnih, 30. del, Tessa Afshar.

V tridesetem delu romana Kruh močnih Pavel nagovori Lidijo.

Kruh močnih, 30. del, Tessa Afshar.

V tridesetem delu romana Kruh močnih Pavel nagovori Lidijo.

Mateja Subotičanec

knjiga

Ob radijskem ognjišču

VEČ ...|15. 5. 2025
Eva Sršen, Massiel, Severine, Brotherhood of Man

V evrovizijskem tednu smo poslušali dobre, stare pesmi, ki jih je prinesel ta festival. Eva Sršen - Pridi dala ti bom cvet, Vicky Lenadros - Apres toi, ABBA – Waterloo, Pepel in kri – Dan ljubezni, Massiel - La, La, La..., Dana - All Kinds Of Everything, Elda Viler - Če bi teden stel osem dni, Dubrovački trubaduri – Jedan dan, Brotherhood Of Man - Save Your Kisses For Me, Hazard  – Marie, ne piši pesmi več, Séverine - Un Banc, Un Arbre, Une Rue, Robert Cogoi - Près De Ma Rivière, 4M – Pozdrav svijetu, Gigliola Cinquetti – Si, Udo Jürgens -  Merci Chérie, Johnny Logan – Hold me now ... 

Eva Sršen, Massiel, Severine, Brotherhood of Man

V evrovizijskem tednu smo poslušali dobre, stare pesmi, ki jih je prinesel ta festival. Eva Sršen - Pridi dala ti bom cvet, Vicky Lenadros - Apres toi, ABBA – Waterloo, Pepel in kri – Dan ljubezni, Massiel - La, La, La..., Dana - All Kinds Of Everything, Elda Viler - Če bi teden stel osem dni, Dubrovački trubaduri – Jedan dan, Brotherhood Of Man - Save Your Kisses For Me, Hazard  – Marie, ne piši pesmi več, Séverine - Un Banc, Un Arbre, Une Rue, Robert Cogoi - Près De Ma Rivière, 4M – Pozdrav svijetu, Gigliola Cinquetti – Si, Udo Jürgens -  Merci Chérie, Johnny Logan – Hold me now ... 

Matjaž Merljak, Marko Zupan

glasbaspomin

Via positiva

VEČ ...|15. 5. 2025
Matjaž Čadež: Hočemo na hitro preveč

Pogovarjali smo se s pionirjem elektronskega bančništva, plačilnih sistemov in digitalne varnosti, ki je s svojimi proizvodi prodrl vse do Srednjega vzhoda in severne Afrike, z vizionarjem, ki je na prvo mesto vedno postavljal odnose in prave vrednote. Matjaž Čadež je človek navdiha, ki s svojo življenjsko poklicno potjo še danes, ko je upokojen, marsikoga navdušuje. Poslovno se je vrsto let kalil v IBM-u, nato na Švedskem in pozneje ustanovil podjetji Halcom in mBills. Vpeljeval je napredne modele vodenja in sisteme, ki so postali vzorčni za marsikatero slovensko podjetje. Sodelovali so s številnimi svetovno priznanimi strokovnjaki in bili na svetovnem trgu in razvoju med vidnejšimi. Več o Matjaževem pogledu na svet, pogledu na prihodnost, predvsem pa o njegovem pogledu na medsebojne odnose in ljudi, boste dodobra spoznali v knjigi - ki je bila na Knjižnem sejmu izbrana za najboljšo poslovno knjigo 2024, nekaj pa tudi v radijskem pogovoru. V vsakem njegovem stavku je tehtna misel. Ustanovil je podjetje Halcom, ki je eno prvih slovenskih podjetij, v katerem so uvedli sistem solastništva zaposlenih, uvajali izobraževanja in tematska druženja, finančna nagrajevanja uspešnosti, investirali v montessori vrtec za otroke zaposlenih, … nasploh so bili obogateni z izjemnim pogledom v prihodnost. 

Matjaž Čadež: Hočemo na hitro preveč

Pogovarjali smo se s pionirjem elektronskega bančništva, plačilnih sistemov in digitalne varnosti, ki je s svojimi proizvodi prodrl vse do Srednjega vzhoda in severne Afrike, z vizionarjem, ki je na prvo mesto vedno postavljal odnose in prave vrednote. Matjaž Čadež je človek navdiha, ki s svojo življenjsko poklicno potjo še danes, ko je upokojen, marsikoga navdušuje. Poslovno se je vrsto let kalil v IBM-u, nato na Švedskem in pozneje ustanovil podjetji Halcom in mBills. Vpeljeval je napredne modele vodenja in sisteme, ki so postali vzorčni za marsikatero slovensko podjetje. Sodelovali so s številnimi svetovno priznanimi strokovnjaki in bili na svetovnem trgu in razvoju med vidnejšimi. Več o Matjaževem pogledu na svet, pogledu na prihodnost, predvsem pa o njegovem pogledu na medsebojne odnose in ljudi, boste dodobra spoznali v knjigi - ki je bila na Knjižnem sejmu izbrana za najboljšo poslovno knjigo 2024, nekaj pa tudi v radijskem pogovoru. V vsakem njegovem stavku je tehtna misel. Ustanovil je podjetje Halcom, ki je eno prvih slovenskih podjetij, v katerem so uvedli sistem solastništva zaposlenih, uvajali izobraževanja in tematska druženja, finančna nagrajevanja uspešnosti, investirali v montessori vrtec za otroke zaposlenih, … nasploh so bili obogateni z izjemnim pogledom v prihodnost. 

Nataša Ličen

podjetništvodružbaizobraževanjepogovor